Zgodovina in trenutno stanje avtoceste A3 v Severni Transilvaniji je precej simbolično. Prvi odsek avtoceste, ki se razteza med Tordo in Gyalujem, je bil slavnostno odprt 1. decembra 2009, tik med dvema krogoma predsedniških volitev, v politične namene. Takratni premier Emil Boc je s to potezo zagotovil drugi mandat svojega pokrovitelja, predsednika Traiana Băsescuja.
Čeprav je Băsescu uspel premagati svojega nasprotnika Mirceo Geoano, avtocesta ostaja nedokončana in ima številne infrastrukturne pomanjkljivosti. Ob avtocesti ni počivališč, bencinskih črpalk in zvočno izoliranih sten. Na primer, na 42-kilometrskem odseku, načrtovanem za Cluj-Napoco, ki nima obvozov, se šele zdaj gradi križišče, ki bi lahko pomagalo tistim, ki potujejo med Marosvásárhelyjem in Désom, pa tudi tistim, ki poskušajo doseči vzhodni in južni del Cluj-Napoca. Pomanjkanje goriva povzroča težave tudi na odseku proti mestu Gyalu. Ferenc Árpád Kun, lastnik avtomehanične delavnice Davidcar Kft., je poročal, da vozniki pogosto pridejo prosit za pomoč zaradi pomanjkanja goriva.
Ob avtocesti ni počivališč in bencinskih črpalk, vozniki pa so po gorivo prisiljeni plezati čez ograjo ob progi. Za izgradnjo in obratovanje počivališč je bilo objavljenih več razpisov, a doslej ni bilo prijavljenih. Upravljavec avtoceste CNAIR skuša pomanjkljivosti odpraviti z vključevanjem zasebnega kapitala, a zaenkrat neuspešno. Zadnji javni razpis, ki predvideva ureditev in delovanje počivališč na več odsekih avtoceste, še vedno poteka.
Zaostali infrastrukturni elementi pa ne ovirajo le transporta, ampak tudi reševalna dela. V primeru hujših nesreč se lahko reševalna vozila približajo kraju dogodka in prepeljejo poškodovance le z velikimi obvozi. Strokovnjaki pogosto pričakujejo, da žvižgači ne morejo natančno določiti kraja nesreče, zato so reševalna vozila poslana iz obeh smeri. V primeru hujših nesreč je možna napotitev tudi reševalnih helikopterjev. Skratka, stanje na avtocesti A3 predstavlja številne izzive tako za voznike kot za reševalne službe.
Med nalogami, ki jih je treba rešiti, so izgradnja počivališč in bencinskih črpalk, postavitev zvočnoizolacijskih sten in zagotovitev ustreznih reševalnih poti. Oblasti in organizacije, ki upravljajo cestno infrastrukturo, si medtem nenehno prizadevajo za odpravo nastalih težav.